Novi uporabniki Ubuntuja skoraj vsak dan naletijo na neznano terminologijo. Tukaj je razloženih nekaj pogostih izrazov in žargona Ubuntu.

Ubuntu je enostavno najbolj priljubljena izbira za operacijski sistem, če nameravate preklopiti na Linux. In če želite olajšati prehod, je dobro poznati pomen nekaterih pogostih izrazov, kot so sudo, upravitelj paketov, LTS in APT.

Razumevanje terminologije Ubuntu vam bo pomagalo pridobiti znanje o tem, kako deluje, kar vam bo pomagalo izkoristiti operacijski sistem v celoti. Poleg tega, če preklopite na Linux, verjetno želite postati napreden uporabnik. Poznavanje pomena teh izrazov je prvi korak, da to postanete.

Oglejmo si torej nekaj pogostih izrazov, žargona in žargona Ubuntuja, ki bi jih morali poznati.

1. APT

APT ali Advanced Package Tool je orodje ukazne vrstice, ki vam omogoča interakcijo s programskimi paketi. Uporabite ga lahko za namestitev, odstranjevanje in posodabljanje paketov v Ubuntuju.

APT zagotavlja uporabniku prijazen in enostaven način za upravljanje vaših aplikacij. Prihrani vam težave z ročno gradnjo programa iz vira.

2. dpkg

dpkg je tudi upravitelj paketov, kot je APT. Zagotavlja enako funkcionalnost za namestitev, odstranitev in upravljanje paketov. Toda za razliko od APT lahko deluje samo na enem paketu hkrati.

Je starejši upravitelj paketov od obeh, vendar je še vedno precej uporaben in se pogosto uporablja v sistemih, ki temeljijo na Debianu, kot je Ubuntu. APT je pravzaprav sprednji ovoj za dpkg, ki deluje v zakulisju.

3. GNOME

GNOME je grafični uporabniški vmesnik (GUI) ali namizno okolje (DE) za Linux. Poganja namizje Ubuntu in mu nudi priročne funkcije, aplikacije ter njegov videz in obliko.

GNOME želi narediti Linux uporabniku prijazen s ponudbo vizualno privlačnega vmesnika. Če ste novi v Linuxu, vam bo ta DE pomagal pri preprostem krmarjenju po sistemu.

4. LTS

LTS pomeni dolgoročno podporo in je ena od različic Ubuntuja. Ubuntu LTS izide vsaki dve leti in ima brezplačno podporo pet let. Ta različica je bolj stabilna v primerjavi z drugimi različicami, zaradi česar je primerna za vsakodnevno uporabo.

Posodobitve, ki jih prejmete, so tudi zelo stabilne, zato jih ne boste prejeli preveč. Če iščete najsodobnejše funkcije, boste verjetno želeli izbrati manj stabilno različico, kot so dnevne različice ali vmesne izdaje.

5. Upravitelj paketov

Upravitelj paketov je orodje, odgovorno za nameščanje, odstranjevanje in posodabljanje aplikacij v Ubuntuju. Programska oprema ali aplikacije so priložene kot paketi, zato potrebujete upravitelja paketov, kot je APT ali dpkg, da se ukvarjate s temi paketi.

6. GDM in LightDM

GDM (GNOME Display Manager) in LightDM sta upravitelja zaslona za Ubuntu, ki zagotavljata GUI, ki ga uporabljate za prijavo v svojo napravo Ubuntu in zagon sej na njej.

GDM je privzeti upravitelj zaslona za GNOME in je lepši, medtem ko je LightDM, kot pove že ime, njegova lažja različica, ki ima skoraj enako osnovno funkcionalnost.

7. sudo

Morda ste že uporabili sudo v terminalu Ubuntu, še posebej, ko ste prvič konfigurirali sistem. sudo je pripomoček ukazne vrstice, ki vam omogoča dostop do operacij na ravni sistema.

Te operacije zahtevajo skrbniške pravice, zato morate biti skrbnik sistema, če želite uporabiti ta ukaz. Pomaga vam izvajati operacije upravljanja paketov, konfigurirati pomembne sistemske funkcije in drugo.

8. Repozitorij

Repozitorij je nekakšna shramba s številnimi konfiguracijskimi datotekami, združenimi v različnih paketih ali mapah. V Ubuntuju lahko dostopate do programskih paketov in jih namestite v svoj računalnik z uporabo repozitorija programske opreme.

Večina programske opreme za Ubuntu, ki temelji na Debianu, je pakirana z razširitvijo DEB uradna skladišča Ubuntu. Za dostop do programske opreme iz teh skladišč dobite različna orodja CLI in GUI, kot je APT.

9. školjka

Shell je tolmač ukazne vrstice za Linux in je verjetno najmočnejše orodje v sistemu Linux. Odgovoren je za izvajanje ukazov, ki jih napišete v terminalu, in deluje kot komunikacijski most med OS in uporabnikom. Sprejme te ukaze in jih pošlje operacijskemu sistemu za izvajanje dejanj, kot je zagon programov.

10. Terminal

Terminal je besedilni vmesnik, ki vam pomaga komunicirati z lupino. Je vhodno-izhodno okolje, kjer podajate ukaze, ki temeljijo na besedilu, in prikazuje izhod, ki ga zagotavlja lupina.

Uporabite lahko privzeti terminal v Ubuntuju ali preverite ti drugi terminalski emulatorji, ki so na voljo za Linux. Osnovna funkcionalnost je skoraj enaka, vendar sta videz in občutek lahko drugačna.

11. Okusi Ubuntu

Ubuntu je distribucija Linuxa, ki ima široko paleto različic ali okusov. Ker je Linux odprtokodni sistem, ga lahko razvijalci prilagodijo in med tem ustvarijo različne nove različice.

Glavna razlika med okusi Ubuntuja je privzeti DE, ki ga uporablja vsak. Na primer, Lubuntu uporablja LXQt, Xubuntu ima Xfce, Kubuntu pa uporablja KDE Plasma. Preveri najboljša namizna okolja Linux če želite izvedeti več o njihovih funkcijah in ugotoviti, katero izbrati.

12. Snap

Snap je priljubljen sistem pakiranja in uvajanja programske opreme podjetja Canonical, razvijalca Ubuntuja. Omogoča vam namestitev, odstranitev in posodobitev aplikacij v napravi Ubuntu. Paketi Snap so opremljeni s svojimi odvisnostmi, zaradi česar so priročni za namestitev na kateri koli stroj Linux, ne glede na distribucijo, ki teče.

Snap vam omogoča dostop do paketov iz ukazne vrstice ali Trgovina Snap.

13. Flatpak

Flatpak je še en pripomoček za upravljanje paketov in uvajanje programske opreme, ki je v bistvu sistem, v katerem lahko gradite in distribuirate namizne aplikacije v Linuxu. Je alternativa paketom snap v Ubuntuju.

Aplikacije Flatpak lahko namestite prek ukazne vrstice z ukazom flatpak. Ni vam treba skrbeti za morebitne odvisnosti, saj flatpak poskrbi za vse to namesto vas.

14. posodobitev, nadgradnja in samodejna odstranitev

posodobitev, nadgradnja in samodejno odstranjevanje so med najpogostejšimi ukazi v Ubuntuju, zato je pomembno razumeti razliko med njimi. Ukaz za posodobitev preveri, ali so posodobitve na voljo v vašem sistemu. Za primerjavo, za prenos teh posodobitev in izvedbo nadgradenj na sistemski ravni, ki jih je izdal Ubuntu, boste uporabili ukaz za nadgradnjo.

Ko posodobite aplikacije in sistem, je dobro, da zaženete ukaz samodejnega odstranjevanja, da samodejno odstranite vse neželene pakete ali odvisnosti.

15. GRUB

GRUB ali Grand Unified Bootloader je zagonski nalagalnik za vašo napravo Ubuntu. To je prva stvar, ki se naloži, ko zaženete sistem.

GRUB je odgovoren za nalaganje jedra Linuxa. In ko se naprava zažene, preveri, ali so na voljo operacijski sistemi. Njegova pomembna značilnost je, da deluje kot dvojni zagonski nalagalnik, tako da lahko uporabljate Ubuntu in Windows ali drug OS drug ob drugem.

Uživajte v svoji Ubuntu izkušnji do konca

Razumevanje terminologije Ubuntu vam lahko koristi na več načinov. Lahko vam prihrani veliko časa in zmanjša možnost napak. Zgoraj navedeni izrazi so najpogostejši, na katere boste naleteli, tako da boste naslednjič, ko boste naložili Ubuntu, razumeli stvari veliko bolje.

Če želite preizkusiti distribucije Linuxa, ki niso Ubuntu, se morate seznaniti z več izrazi, žargonom in žargonom, povezanimi z Linuxom.