QEMU in KVM sta dve različni virtualizacijski tehnologiji, ki ju lahko uporabite za ustvarjanje zmogljivih virtualnih strojev. Katerega izbrati izmed obeh?
Ko gre za virtualizacijo, morate poznati QEMU in KVM. Te tehnologije so ključne pri ustvarjanju in upravljanju virtualnih strojev (VM), kar omogoča organizacij in posameznikov, da izkoristijo potencial virtualizacije za številne aplikacije.
Toda kako lahko ugotovite, kateri je najboljši za vas? Oglejmo si razlike med QEMU in KVM ter prednosti in slabosti obeh virtualizacijskih tehnologij.
Kaj je QEMU?
QEMU, znan tudi kot Quick Emulator, je odprtokoden programska oprema za virtualizacijo strojne opreme ki vam omogoča zagon virtualnih strojev na različnih gostiteljskih platformah.
Za razliko od KVM, ki se osredotoča predvsem na strojno podprto virtualizacijo, QEMU uporablja celotno emulacijo sistema, kar mu omogoča posnemanje celotnega računalniškega sistema, vključno s procesorjem, pomnilnikom, pomnilnikom in perifernimi napravami naprave. Zaradi te prilagodljivosti je QEMU odlična izbira za virtualizacijo na več platformah, saj podpira široko paleto arhitektur.
Kaj je KVM?
KVM, okrajšava za Virtualni stroj na osnovi jedra, je še ena odprtokodna virtualizacijska tehnologija. Za razliko od QEMU KVM deluje kot del jedra Linuxa. Izkorišča razširitve strojne opreme, kot sta Intel VT ali AMD-V, da omogoči učinkovito strojno podprto virtualizacijo.
Z integracijo z jedrom operacijskega sistema gostitelja KVM zmanjša stroške in doseže višjo zmogljivost v primerjavi z rešitvami, ki temeljijo na čisti programski opremi, kot je QEMU. V bistvu KVM zagotavlja virtualizacijski okvir, medtem ko se QEMU pogosto uporablja kot komponenta uporabniškega prostora za posnemanje naprav.
QEMU vs. KVM: razlike
KVM in QEMU imata zmogljive funkcije, ki jih lahko uporabite, odvisno od velikosti in namena vašega projekta. Če želite preučiti oboje in primerjati QEMU vs. KVM, preglejmo kategorije zmogljivosti, podpore naprave, upravljanja in razpoložljivosti za obe tehnologiji:
1. Zmogljivost in učinkovitost
Zaradi pristopa popolne sistemske emulacije je QEMU bolj intenziven kot KVM. Ker QEMU posnema tako strojno opremo kot gostujoči operacijski sistem, povzroča večje stroške, kar lahko vodi do ozkih grl pri delovanju, zlasti pri računalniško intenzivnih delovnih obremenitvah.
Poleg tega lahko odvisnost QEMU od programske virtualizacije omejuje njegovo zmožnost doseganja najvišje zmogljivosti v določenih scenarijih.
KVM, ki je virtualizacijska tehnologija, ki temelji na jedru, ima prednost virtualizacije s pomočjo strojne opreme. To omogoča KVM neposreden dostop do virtualizacijskih razširitev gostiteljskega procesorja, kar ima za posledico znatno nižje stroške in izboljšano zmogljivost.
Z izkoriščanjem gostiteljskega jedra za upravljanje pomnilnika in razporejanje procesorja KVM zagotavlja, da virtualni stroji delujejo učinkovito, skoraj z izvorno hitrostjo. Za delovne obremenitve, ki zahtevajo veliko virov, in aplikacije, ki so kritične za zmogljivost, KVM pogosto prekaša QEMU.
2. Podpora za naprave in platforme
Ker se QEMU osredotoča na popolno emulacijo sistema, se ponaša z obsežno podporo za naprave in platforme. QEMU lahko posnema različne komponente strojne opreme, zaradi česar je vsestranska možnost za izvajanje navideznih strojev v različnih arhitekturah, vključno z x86, ARM, PowerPC in drugimi. Zaradi te vsestranskosti je QEMU odlična izbira za razvijalce in preizkuševalce, ki morajo delati z več platformami.
KVM pa se opira na strojno podprto virtualizacijo, ki omejuje svojo platformsko podporo na sisteme s posebnimi virtualizacijskimi razširitvami (Intel VT ali AMD-V). Posledično je KVM v prvi vrsti prilagojen za sisteme, ki temeljijo na x86, kar omejuje njegovo primernost za virtualizacijo med platformami v primerjavi s QEMU.
3. Uporabnost in upravljanje
Pristop popolne sistemske emulacije QEMU daje preprost in dostopen uporabniški vmesnik. Nastavitev virtualnih strojev s QEMU je razmeroma preprosta, njegova združljivost s široko paleto arhitektur pa omogoča večjo prilagodljivost.
Poleg tega je zmožnost QEMU, da deluje brez privilegijev jedra, bolj preprosta možnost za uporabnike, ki potrebujejo manj skrbniških dovoljenj.
KVM, ki je virtualizacijska rešitev, ki temelji na jedru, je tesno povezan z jedrom Linuxa. Ta tesna integracija lahko vodi do strmejše krivulje učenja za nekatere uporabnike, zlasti tiste, ki ne poznajo sistemov, ki temeljijo na Linuxu. Vendar orodja za upravljanje KVM, kot je virt-manager, zagotavljajo uporabniku prijazen vmesnik za upravljanje virtualnih strojev in njihovih konfiguracij.
Za uporabnike z izkušnjami z Linuxom ali tiste, ki iščejo robustno upravljanje virtualizacije, se KVM izkaže za zmogljivo in učinkovito izbiro.
KVM vs. QEMU: katerega bi morali izbrati?
Tako QEMU kot KVM sta močni virtualizacijski tehnologiji, vsaka s svojimi edinstvenimi prednostmi in slabostmi. Če potrebujete podporo za več platform, prilagodljivost in preprostost, je QEMU morda boljša izbira za vaše potrebe po virtualizaciji.
Po drugi strani pa, če so zmogljivost, učinkovitost in brezhibna integracija z Linuxom vaše prioritete, KVM izstopa kot zelo primerna možnost.
Končno je odločitev med QEMU in KVM odvisna od vaših posebnih zahtev, značilnosti delovne obremenitve in poznavanja sistemov, ki temeljijo na Linuxu.
S skrbno oceno vaših potreb in razumevanjem razlik med tema dvema virtualizacijskima velikanoma lahko naredite premišljeno izbiro, ki se optimalno ujema z vašimi virtualizacijskimi cilji. Zato si vzemite čas, pretehtajte prednosti in slabosti ter naredite pravo izbiro za uspešno virtualizacijo.
