Spletno bančništvo nam je olajšalo življenje, saj omogoča preprosto nakazovanje sredstev, plačevanje računov in spremljanje vaše porabe z le nekaj kliki. Toda ali je spletno bančništvo dejansko varno?
Spletno bančništvo je zelo varno, kljub povečanju groženj kibernetski varnosti po vsem svetu. Banke uporabljajo različne napredne varnostne in nadzorne tehnike za zaščito vaših podatkov in sredstev. Kateri so torej ključni varnostni ukrepi, ki jih izvajajo sistemi spletnega bančništva, da zagotovijo varnost vaše digitalne bančne izkušnje?
1. Tehnologije šifriranja podatkov
Finančne institucije morajo šifrirati podatke, medtem ko so v shranjevanju in med prenosom, v skladu z zahtevo, ki jo je določil Zvezni izpitni svet za finančne institucije Združenih držav. Vsaka banka mora uporabljati šifriranje od konca do konca (E2EE), ki vse podatke pretvori v niz neberljivih številk, preden jih pošlje po internetu.
Šifriranje ščiti uporabnike pred široko paleto kibernetskih napadov, predvsem napadov človek na sredini. Banke uporabljajo vrsto močnih kriptografskih algoritmov, kot so DES, IDEA, RC4 in drugi. vendar 256-bitno šifriranje AES— ki velja za nezlomljivo, tudi po sto letih ali z najhitrejšim računalnikom — je industrijski standard za šifriranje na ravni banke.
Hekerji iščejo vaše podatke, ki omogočajo osebno identifikacijo (PII), ki vključujejo številko vaše kreditne kartice, gesla, naslove in celo vaše ime. Vaši podatki so poslani z izmenjavo javnega in zasebnega ključa za šifriranje. Ti ključi so na voljo samo vam in banki, tako da lahko le vidva dešifrirate podatke.
Ko se prijavite na spletno stran banke ali sistem mobilnega bančništva, je seja šifrirana z uporabo Protokol Secure Sockets Layer (SSL).. Tako nobena druga oseba ne more vdreti v vašo dejavnost seje ali podatke, shranjene na vašem bančnem računu.
2. Obveščanje o kibernetskih grožnjah (CTI)
Študija avtorja Imperva ugotovili, da so finančne institucije med letoma 2019 in 2020 doživele 30-odstotno povečanje napadov DDoS (Distributed Denial-of-Service). Napadi DDoS, napadi na poslovno e-pošto, poskusi lažnega predstavljanja in izsiljevalska programska oprema so stalne grožnje bankam.
Finančne storitve uporabljajo proaktivno tehnologijo, imenovano Cyber Threat Intelligence (CTI), za prepoznavanje trenutnih in nastajajočih kibernetskih groženj njihovim sredstvom. Sistem za obveščanje o grožnjah vključuje številne operacije, kot je zbiranje, obdelava in analiza podatkov iz organizacije. Ponuja lahko informacije o ključnih značilnostih morebitnih bančnih kibernetskih napadov in celo o glavnih kibernetskih trendih, ki vplivajo na svetovni finančni sektor.
Podatki so predstavljeni ustrezni višji ravni, kot je vodstvo IT, da obravnava trenutne grožnje in prepreči prihodnje kršitve podatkov. V primeru kršitve podatkov sistem za obveščanje o grožnjah bankam omogoča hitro in učinkovito ukrepanje, hkrati pa povrne ogrožene podatke.
3. Varna infrastruktura
Varnost infrastrukture zmanjša splošno tveganje motenj delovanja ter notranje in zunanje škode. Infrastruktura banke je opremljena z več najsodobnejšimi tehnologijami, vključno s požarnimi zidovi, skenerji ranljivosti, zbiralniki dnevnikov in sistemi za odkrivanje vdorov.
Ta infrastruktura je varna tako na ravni strojne kot programske opreme. Požarni zidovi filtrirajo dohodni in odhodni promet, da preprečijo nepooblaščen dostop do zasebnega omrežja banke. Promet se filtrira glede na naslov IP, zahtevo storitve in celo filtre, ki jih predhodno nastavi banka. Požarni zid lahko prepreči, da bi napadalec namestil zlonamerno programsko opremo v bančne računalnike.
Poleg tega banke uporabljajo tehnologijo User Behavior Analytics (UBA), da se izognejo notranjim napadom kibernetskih kriminalcev ali delavcev. Z analizo naborov podatkov za iskanje neobičajne sistemske dejavnosti, kot so dvojne prijave, dostop z več mest in drugo, UBA poenostavi odkrivanje računov, v katere je prišlo do vdora.
4. Ukrepi večfaktorske avtentikacije (MFA).
Večfaktorska avtentikacija (MFA) ni na voljo samo vam. Pravzaprav ga imajo finančne institucije povsod, zlasti v svojih osnovnih bančnih sistemih in bazah podatkov aplikacij. Banke ne uporabljajo več gesel in kod PIN, ker se gesla lahko delijo s tretjimi osebami. Posledično je večina rešitev MFA, ki jih banke nudijo svojim delavcem, običajno brez gesel.
Najvarnejša metoda MFA je biometrična avtentikacija, ki preverja lastnost, edinstveno za uporabnika, kot je prstni odtis, glas, odtis dlani ali skeniranje šarenice. Če se biometrični podatki ne ujemajo, sistem prepozna, da uporabnik ni tisti, za katerega se predstavlja, in mu prepove prijavo.
Za razliko od enkratnih gesel (OTP) biometričnih podatkov ni mogoče ukrasti, tudi če ima nekdo dostop do uporabnikove naprave ali jo poseduje.
5. Protivirusna zaščita in zaščita pred zlonamerno programsko opremo
Banke uporabljajo več protivirusnih programov, da bi zaznale viruse in preprečile dostop do njihovih računalniških omrežnih sistemov. Protivirusna programska oprema prepozna in odstrani napredne grožnje, kot so izsiljevalska programska oprema in okužene priloge. Ti varnostni paketi ponujajo podrobnosti o družini zlonamerne programske opreme virusa, različici, različici in specifični oceni tveganja.
Posebne informacije so posredovane varnostni skupini, ki se ukvarja s težavo in skrajša čas zadrževanja zlonamerne programske opreme. Finančne institucije redno posodabljajo in vzdržujejo svojo protivirusno programsko opremo, saj zastarele različice morda ne morejo zaznati najnovejšega virusnega podpisa. Zlonamerna programska oprema včasih ostane neodkrita če protivirusna programska oprema ni dovolj zmogljiva.
6. Samodejna odjava
Ko je na vašem bančnem računu določen čas nedejaven – običajno pet minut –, boste samodejno odjavljeni. To je varnostni ukrep, da nekomu preprečite dostop do vašega računa, če se pozabite odjaviti ali če je vaša naprava izgubljena ali ukradena.
Aplikacije uporabljajo potek seje za zaščito uporabnikov pred ugrabitvijo piškotkov ali seje. Hekerji lahko pridobijo dostop do vašega računa s krajo piškotkov med sejo spletnega mesta. Piškotki se deaktivirajo po kratkem obdobju nedejavnosti, kar oteži prijavo tudi hekerju, ki je ukradel piškotek.
Manj časa kot porabite za sejo spletnega bančništva, manjša je možnost, da se hekerji znova prijavijo in ukradejo kakršne koli podatke.
Uporabljajte spletno bančništvo brez skrbi
Vaša sredstva, osebni podatki in transakcije so varni, ko jih izvajate na spletu, zahvaljujoč varnostnim ukrepom, ki so jih sprejele banke. Vendar hekerji nikoli ne nehajo izumljati novih načinov za izvajanje svojih zlonamernih dejavnosti, zato bo potreba po večji varnosti in moči v bankah le še naraščala.
Po drugi strani pa je ključnega pomena, da sami redno preverjate varnost svojega bančnega računa in ste pozorni na morebitne sumljive dejavnosti.
