macOS in Linux sta odlična operacijska sistema. Oba se zgleduje po Unixu ter sta stabilna in robustna.
Čeprav imata ta dva operacijska sistema skupnega, sta edinstvena na svoj način. Oglejmo si nekaj ključnih razlik med macOS in Linuxom.
Kratka zgodovina macOS in Linux
Glavni deli macOS in Linux so jedro, osnovni pripomočki, GUI ali namizno okolje in aplikacije.
macOS temelji na odprtokodnem jedru BSD Unix, znanem kot Darwin. Drugi deli macOS (na primer GUI in osnovne aplikacije) so zaprtokodni in lastniški. Apple gradi in vzdržuje te programske sisteme in so del vaše naprave Mac.
Apple je sprejel Unix v macOS v začetku leta 2000. Pred tem je macOS temeljil na operacijskem sistemu, ki ni Unix.
Po drugi strani pa se je Linux začel kot osebni projekt in kot klon operacijskega sistema Unix v zgodnjih 90-ih letih Linusa Torvaldsa. Strogo gledano je Linux samo jedro. Sam operacijski sistem je sestavljen iz osnovnih delov, kot so pripomočki GNU, in namiznih okolij, kot so GNOME, KDE itd.
1. Odprtokodni vs. Lastniška programska oprema
Tako Linux kot macOS močno uporabljata odprtokodno programsko opremo, a medtem ko so distribucije Linuxa popolnoma odprtokodne, so deli macOS zaprtokodni in lastniški.
Od odprtokodnega jedra do jedrnih pripomočkov GNU in GUI okolij je Linux utelešenje brezplačne in odprtokodne programske opreme. Celoten OS lahko spremenite in prepakirate po svojih željah. Lahko ga celo komercializirate in z njim zaslužite, kot je to v primeru Red Hat Enterprise Linux.
V večini primerov licenčni pogoji za Linux zahtevajo, da so spremembe, ki jih naredite, javno objavljene skupnosti.
Pri macOS je odprtokodno predvsem jedro. Drugi deli, kot so namizje in aplikacije, niso odprtokodni. Seveda so druge Applove komponente, kot je programski jezik Swift, odprtokodne.
Za razliko od Linuxa, ki ga lahko uporabljate na kateri koli strojni opremi po vaši izbiri, je macOS namenjen uporabi v napravah Mac. Ko pri Applu kupite računalnik, plačate tako programsko kot strojno opremo.
2. Upravljanje programske opreme
Linux že dolgo sprejema koncept osrednjih skladišč programske opreme, od koder lahko uporabniki preprosto prenesejo in namestijo aplikacije z uporabo ukazne vrstice ali prek grafičnih orodij.
Večina distribucij Linuxa ima upravljalnike paketov, kot je APT v distribucijah, ki temeljijo na Debianu, DNF ali Yum v Fedori in Red Hat Enterprise Linux ter Pacman v Distribucije, ki temeljijo na Archu. Z upraviteljem paketov lahko preprosto namestite, odstranite, posodobite in upravljate programske aplikacije na vašem računalniku.
Tradicionalni način nameščanja aplikacij v macOS je prek mape aplikacij. Aplikacijo, ki jo želite namestiti, prenesete iz interneta in jo nato povlecite v mapo z aplikacijami, macOS pa bo poskrbel za ostalo.
Druga, novejša možnost je uporaba trgovine Mac App Store za namestitev programskih aplikacij.
Uporabite lahko tudi Homebrew, upravitelj paketov, ki deluje v macOS na precej podoben način kot upravitelji paketov Linux, kot je APT. Homebrew deluje tudi na Linuxu.
3. Vidnost ukazne vrstice
Resnična moč Linuxa je v terminalu ali ukazni vrstici. macOS ima na voljo podoben terminalski emulator, vendar je večina pozornosti namenjena modnemu namizju Mac.
Terminal vam omogoča učinkovito in enostavno interakcijo z vašim računalnikom in programskimi viri. Poleg tega vam omogoča enostavno avtomatizacijo in načrtovanje opravil. Programski inženirji, napredni uporabniki in sistemski skrbniki, ki uporabljajo Linux, močno vključujejo terminal v svoj potek dela.
Večina distribucij Linuxa uporablja Bash (GNU Bourne Again Shell) kot privzeto lupino za terminal. Leta 2019 je Apple lupino Bash zamenjal z lupino Zsh (lupina Z). Lupina Z je zelo prilagodljiva in ima veliko podobnosti z Bash, ksh in tcsh.
Ker Linux in macOS večinoma uporabljata podobne lupine, bodo osnovni ukazi, ki jih izvajate na računalniku z Linuxom, delovali tudi na vašem Macu in obratno.
4. Namizna okolja
V zgodnjih dneh Linuxa operacijski sistemi, ki temeljijo na jedru, niso bili dobavljeni z GUI in večina strežnikov Linux še vedno nima. Z operacijskim sistemom ste morali komunicirati prek terminala. Sčasoma so bila razvita namizna okolja, ki uporabnikom pomagajo pri interakciji z operacijskim sistemom v a bolj intuitiven in prijazen način, tako da lahko OS poskrbi tako za napredne kot za netehnične uporabnike.
Kot pri vseh stvareh Linuxa obstajajo več namiznih okolij med katerimi lahko izbirate in vsi ponujajo edinstven način interakcije s sistemom. Nekatera vidna namizna okolja vključujejo GNOME, XFCE, KDE, Deepin itd. V Linuxu lahko prosto namestite več namiznih okolij, vendar lahko hkrati uporabljate le eno.
GUI v sistemu macOS je standarden in enak za vse uporabnike. Razen spreminjanja ozadij, tem in podobnih popravkov nimate možnosti namestitve drugega upravitelja namizja, ki spremeni videz in delovanje vašega macOS.
5. Koncept večkratnih distribucij
V Linuxu je distribucija ali distribucija posebna vrsta Linuxa, ki je opremljena s posebnim naborom aplikacij, namiznega okolja in sistemskih pripomočkov. Različne distribucije običajno ciljajo na določeno skupino uporabnikov, kot so etični hekerji, umetniki, programerji, razvijalci programske opreme itd.
Obstaja dobesedno na tisoče distribucij Linuxa, med katerimi lahko izbirate glede na vaš potek dela. Na primer, Kali Linux, distribucija, ki temelji na Debianu, se večinoma uporablja za etično vdiranje in testiranje prodora. Prihaja z veliko orodji in pripomočki, primernimi za etične hekerje.
Arch Linux je še en primer distribucije Linuxa, ki je lahka in ima minimalno število orodij. Pogosto ga uporabljajo navdušenci nad Linuxom in geeki, ki radi prilagodijo svoje operacijske sisteme iz nič.
Po drugi strani pa z macOS-om vsi dobijo enak operacijski sistem, ne glede na to, kaj je njihova strast ali delo. To je zato, ker je Apple edino podjetje, ki razvija in nadzoruje operacijski sistem. Za Apple bi bilo kontraproduktivno, če bi vzdrževal več različic enega operacijskega sistema.
Razlog, zakaj je toliko distribucij Linuxa se skrči na dejstvo, da so jedro Linuxa in njegove osnovne komponente odprtokodne. To uporabnikom omogoča preprosto ustvarjanje novih okusov Linuxa, ki ciljajo na določeno občinstvo.
Linux vs. macOS: Bitka najboljših
Linux in macOS sta odlična in imata nekaj skupne dediščine Unixa. Oba imata na primer podobno lupino ukazne vrstice in imata enako datotečno strukturo. Vse druge razlike izvirajo iz dejstva, da je jedro Linuxa odprtokodno in ga lahko vsakdo spremeni.
Ne veste, katero distribucijo Linuxa uporabiti? Med stotinami distribucij Linuxa, med katerimi lahko izbirate, je težko najti pravo. Distribucije, ki temeljijo na Debianu, kot sta Ubuntu in Pop!_OS, so odlične in enostavne za začetek.
